Ko bi vsaj imeli Wimbledon...

Ozrli se bomo malo na britanski tenis in slovenski tenis, ter potegnili kratke primerjave.

LTA vsako leto od izkupička Wimbledona ogromno denarja porabi za ustvarjanje nekega novega Andya Murraya. Letos so v ta namen spustili 30,000,000 angleških funtov. Dobro ste videli, trideset milijonov funtov.

Kaj na to poreče predsednik LTA-ja? Se skloni in zahvali ter obljubi, da bodo v kratkem po wimbledonski travi skakali mali Murrayi, stotine malih Murrayev ali enostavno vzame ček in vpraša 'res samo toliko'?. Dobro, recimo, da je to nekako karikirano, vendar se dobro sliši.

Teniški inštitut v Roehamptonu ima sobe kot v hotelu s petimi zvezdicami. Brad Gilbert je pred časom zaslužil 500,000 letno, ko je treniral Alexa Bogdanovica. Sedaj pa se vprašajmo, kdaj so nazadnje osvojili pokal Davis? Kdaj so nazadnje osvojili Wimbledon? Kdaj so nazadnje osvojili katerikoli turnir za grand slam?

Andy Murray rešuje britanski tenis, ki ima polno malho denarja

LTA je leta in leta poskušal dobiti še kakšen turnir poleg Wimbledona in nekaj travnatih, ki se igrajo za moške in ženske pred Wimbledonom. Vsi so propadli, sedaj pa imajo Murraya in zaključni masters, ki je bil absolutni hit, čeprav je Škot 'pogrnil' že po dvobojih v skupini, toda recimo, da imajo poleg Wimbledona še milijone.

Sedaj pa se 'zlobno' vržimo na teniške lestvice. Mi imamo Kavčiča na 112. mestu, Žemljo na 153. mestu, nekaj mladih prihaja od zadaj in upamo, da jim bo uspelo. Oni imajo Andya, ki je (vedo to tudi oni toda nočejo priznati) proizvod mame Judy ter je na 4. mestu teniške lestvice ATP. Drugi? Naslednji je Alex Bogdanovic, ki je 167. na lestvici že 'ene sto let' in pa Jamesa Warda, tretjega Britanca na 254. mestu. Njihova najboljša tenisačica je Baltacha na 70. mestu, pa nekako stanovitna O'Brien, o ostalih je škoda izgubljati besed. Lani je Anne Koethavong prišla med 50, kar se verjetno ni zgodilo vse od Virginije Wade. A mi imamo Polono Hercog, Mašo Zec-Peškirič, da ne omenjamo Katarine Srebotnik, ki ji je poškodba vzela 20. mesto, zadaj pa še Tadejo Majerič in zelo obetajočo 15-letno Nastjo Kolar. Ni ravno za primerjati, ne.

Kaj bi bilo, če bi Slovenija imela Wimbledon. Če bi imeli vsako leto na pladnju 30 milijonov funtov. Če bi imeli Wimbledon, potem bi najbrž imeli tudi tistih 100 tisoč evrov, da bi organizirali še vsaj dva turnirja serije Challenger, da bi naši fantje lahko igrali. Kaj bi bilo, če,... Nima smisla o tem preveč razmišljati, vemo kako je težko priti do denarja. Denarne težave stresajo veliko pomembnejše institucije od TZS-ja, zato nimamo namena raziskovati koliko je denarja na njihovem kontu in zakaj v Sloveniji ni več boljših turnirjev. Dejstvo je, da se TZS zelo trudi in s svojimi projekti (Ljubljana Open, teniška olimpijada,...) skrbi za prihodnost te igre v Sloveniji.

Kljub pomanjkanju denarnih sredstev premoremo odlično organiziran teniški turnir serije WTA, ki se vsako leto julija igra v Portorožu

Kakorkoli, fantje so v zadnjih dveh letih premaknili letvico slovenskega tenisa veliko, veliko višje in samo vprašanje časa je, kdaj bo najmanj eden prebil magično mejo Top 100, kjer je Kavčič zelo blizu, dekleta pa se tako ali tako vseskozi nahajajo blizu najboljših.

pripravil: L.S. (prirejeno po kolumni Nevena Bertičevića)

foto: googleimages