"Raje bi šel pred strelski vod kot pa na trening," je dejal Goran Ivaniševič!

Nekdanji 2. igralec sveta Hrvat Goran Ivaniševič je bil prejšnji teden gost na ekshibicijskem turnirju v Romuniji, kjer se je od aktivne kariere poslovil domači igralec Andrej Pavel. V intervjuju za Prosport je povedal :

"Andrej Pavel je bil velik in kompleten teniški igralec. Če je imel svoj dan je lahko premagal vsakega igralca na svetu. Spomnim se da me je enkrat v Hamburgu spravil ob živce (kvalifikacije). Nisem imel niti najmanjše možnosti za zmago. Bil je dober na vseh podlagah in si je po znanju vsekakor zaslužil več kot pa je bilo 13. mesto na svetu. Napravil je ogromno za promocijo romunskega tenisa in je moj dober prijatelj, izjemna oseba in človek z 'večnim nasmehom' na obrazu'', je dejal Ivanišević o 35-letnemu Romunu.

Novinarje je tudi zanimalo, če Goran kaj pogreša ATP Tour. Ali vas je kdaj zanimal povratek po končani karieri?

''Igram na veteranskih turnirjih, nekaj sem jih celo dobil. No, to se ne da primerjati s profesionalnim tenisom. Igram šest, sedem turnirjev na leto in se družim s starimi prijatelji na sproščen način. Nikoli nisem občutil nostalgije po igranju. Na najvišjem nivoju sem igral s 17 leti in če mi danes rečete, da moram vstati ob sedmih zjutraj in na igrišču preživeti 8 ur, bi se raje postavil pred strelski vod'', je rekel Ivanišević ter dodal, da skuša biti čim boljši oče.

Kateri so bili vaši ključni trenutki v karieri?

''Med vsemi lahko izpostavim dva. Eden je vsekakor osvojitev Wimbledona. Nisem hotel zaključiti kariere brez osvojenega grand slama. Drugi pa je otvoritev olimpijskih iger v Barceloni. Nosil sem zastavo le leto potem, ko je Hrvaška postala neodvisna država, na koncu pa sem osvojil dve bronasti medalji, med posamzniki in v dvojicah.

Za kaj vam je najbolj žal?

''Mislim, da mi je najbolj žal za to, da nisem nikoli postal prvi igralec sveta. To je največje razočaranje, saj mislim, da sem si to zaslužil, a mi pač ni uspelo.''

Vrnimo se na wimbledonski naslov. Posvetili ste ga Draženu Petroviću. Sta si bila blizu?

''Bila sva dobra prijatelja in Dražen je bil velik šampijon. Veste, mi Hrvati smo malo nori na šport, še posebej na košarko. Med zlatimi časi NBA-ja, v času Celticsov, Lakersov in Bullsov je bilo nepredstavljivo, da bi evropski igralec vodil NBA ekipo. Dražen je vodil New Yersey Netse. Bil je simbol ambicioznosti. Dan-danes se ne morem sprijazniti z realnostjo, da je umrl v 'glupi' prometni nesreči''.

Pa vseeno. Dražen je igral za Cibono, vi pa bi po vsej logiki morali navijati za Split.

''Igral je za Cibono, rojen pa je bil v Šibeniku. To je mesto blizu Splita. Jugoplastika iz osemdesetih je bila verjetno ena najboljših ekip vseh časov, s Kukočem, Perasovićem, Tabakom,...Normalno je, da sem bil nor na Jugoplastiko''.

Znano je, da ste strasten navijač nogometnih ekip West Bromwich Albiona in Hajduka. Kako to?

''WBA mi je postal všeč po tem, ko se je neverjetno rešil v ligi Premiership leta 2005. Še danes ne morem verjetni kako jim je šlo vse na roke. Za Hajduk sem že od prvih korakov v mladosti. Nekajkrat sem celo treniral s prvo ekipo in imel možnost igrati na uradni tekmi. Zavrnil sem. Da bi Hajduk izgubil po moji krivdi si ne bi nikoli oprostil. Hm, igral sem na poslovilni tekmi Zvonimirja Bobana in zadel gol''.

pripravil: Marjan B.(vir: index.hr)

foto: googleimages