Začenja se Murraymanija

21.06.2009

Jutri se začenja tretji grand slam sezone - Wimbledon, s tem pa tudi Murraymanija.

Andy Murray se za sedaj kar dobro brani pred neprijetnimi vprašanji britanskih novinarjev, a ta znajo biti v naslednjih dneh zelo nadležna. Že ptiči čivkajo, da Britanci na naslov v domačem Wimbledonu čakajo vse od tridesetih let prejšnjega stoletja, bolj točno vse od leta 1936, ko je na sveti travi slavil otočan Fred Perry.

Nekdanji Henman Hill, sedaj Murray Hill

''Vsak nastop pred domačimi gledalci je velik izziv in to velja za vse športe'', je v soboto dejal tretjepostavljeni Murray. '' Ne vem kaj bi bilo v Wimbledonu drugače?''

Povsem res, a vprašanje je, če se Škot zaveda, da bo za njim stala več kot 60 milijonska populacija britanskega otočja (ne samo 15,000 gledalcev na osrednjem igrišču). Lokalni časopisi seveda ne ignorirajo jutrišnji uvodni nastop Rogerja Federerja, ki bo otvoril letošnji Wimbledon. Ta čast mu je pripadla potem, ko je v petek zvečer 1. nosilec Rafael Nadal na tiskovni konferenci objavil, da izpušča branjenje lanskoletnega naslova zaradi 'slabih' kolen. V zadnih 35 letih je to šele drugi primer, ko zmagovalec ne bo branil lovorike. Prvič se je to zgodilo leta 2002, ko bi moral kot prvi na igrišče stopiti Hrvat Goran Ivanišević.

Še bolj pa so v Veliki Britaniji polni stolpci, ki napovedujejo urnik za torkove nastope, ko bo na zelenico stopil Andy Murray, na nasprotni strani mreže pa mu bo že v 1. krogu poskušal preprečiti veselje Američan Robert Kendrick. Takrat se bo uradno začela Murraymanija. Pritiski na 22-letnega Murraya so se začeli pred dvema letoma, ko se je uradno od tekmovanj poslovil Tim Henman, teniški igralec, ki mu ni uspelo uresničiti britanskih sanj. Kako močno Angleži čakajo na naslednjega kralja iz domačih logov pove tudi dejstvo, a so hribček, kjer teniški fani gledajo dvoboje pred ogromnim ekranom, že v naslednjem letu preimenovali iz ''Henman Hill'' v ''Murray Hill''.

Murrayu je v Queensu uspelo, a na Wimbledonu bo vsekakor težje

Škot je eden redkih igralcev, ki ima proti kralju travnatih podlah in prvemu favoritu Rogerju Federerju pozitivni rezultat (6-2) medsebojnih tekem, od tega je dobil zadnje štiri zapored. V letošnji sezoni ima razmerje 40-6, osvojil je štiri turnirje serije ATP, zadnjega pred enim tednom v londonskem Queens Clubu in s tem postal prvi Britanec z zmago po letu 1938, ko je to uspelo Bunnyu Austinu. Že po tej zmagi so bili časopisi polni hvalospevov na račun tretjega igralca sveta, če pa se sprehodite proti mali cerkvici, ki je 20 minut peš poti oddaljena od All England Cluba, pa pred vhodom naletite na velik napis "Andy Murray, King of Queens. Jesus Christ, King of Kings."

Za veliko britansko slavje je torej poskrbljeno, tudi s strani sponzorja Andya Murraya, saj le ta nosi oblačila zadnjega zmagovalca turnirja za grand slam Freda Perrya. Da bo podobnost še večja se je Murray odločil, da bo letos na tradicionalnem Wimbledonu nosil blagovno znamko v retro stilu.