V tenisu je paradoksalno, da se Wimbledon, najbolj prestižen, slaven, odmeven, tako in drugače največji in najbolj pomemben turnir na zemeljski obli igra na travi, medtem ko je sama trava kot podlaga teniških igrišč svojevrsten anahronizem. Podlaga, ki izginja, in ki jo ne delajo več. Travnata teniška igrišča so redkost. Ne gre le za stanje v Sloveniji, kjer teniških igrišč na travi ni, pravzaprav obstaja le eno, zasebno v Dobrči (med Begunjami in Tržičem), na katerem pred travnato sezono včasih malo potolčejo domači asi, pač pa so travnata teniška igrišča izjema v večini držav in mest.
Poglejmo kakšno je stanje glede trave v nam sosednjih in drugih, dobro znanih državah. Pri sosedih Avstrijcih lahko igrate na travi v mestecu Kremsmünster v zgornji Avstriji, kjer je lastnik hotela Stadlhuber, certificirani teniški navdušenec, pred leti postavil dva travnata igrišča. Trdi, da semena kupuje direktno iz Wimbledona, igranje pa zaračunava zelo drago - dva igralca bosta za uro odštela 42 evrov, če se igrajo dvojice, je cena še višja, kajti ura stane 52 evrov. Severno, v Nemčiji v centru Gerryja Webberja, znanega proizvajalca moške in ženske konfekcije, kjer je vsako leto, takoj za Roland-Garrosom, ATP World Tour turnir serije 250, mimogrede, travi na ATP turneji ni dodeljen turnir serije 500, kaj šele serije Masters 1000, kar bi bilo smiselno spremeniti, torej v Halleju, kjer je nekakšno pogodbico za udeležbo na turnirju do konca kariere podpisal Fed, se sezona na travnatih igriščih začne junija in traja do septembra. Pri Webberju vas ura tenisa na travi pride 44 evrov. V sosednji Italiji travnatih teniških igrišč, praktično ni oz. eno naj bi bilo skrito v nekem kotičku na Sardiniji. Pri Hrvatih naj bi obstajala eno ali dva zasebna, ljubiteljska, podobno kot pri nas, na vrtu hiše narejena zasebna igrišča, klubskih travnatih igrišč pa ni. Lokacija nekoč edinega travnatega teniškega igrišča v Franciji zveni kot parodija na stereotipe. Namreč, pri Francozih, ki imajo eno najbolj številčnih in najbolje organiziranih teniških zvez na svetu, je do nedavno obstajalo samo eno, samcato travnato igrišče, in sicer v samem središču Pariza v 8. okrožju, na vrtu razkošne meščanske vile, v kateri domuje… veleposlaništvo Velike Britanije! Amélie Mauresmo, nekoč št. 1 in zmagovalka grand slamov v Londonu in Melbournu, ter drugi predstavniki francoske teniške elite so ga včasih tam malo popikali pred travnatimi tedni. To žalostno stanje se je sicer nekoliko spremenilo pred tremi leti, ko so v športnem centru Lagardère Paris Racing v boulognskem gozdu naredili tri travnata igrišča. V Španiji, državi, ki dominira v svetovnem tenisu, je do pred leti obstajalo samo eno igrišče, in sicer v klubu Tenis López Maeso v Madridu.
Trava od blizu
V ZDA, ki so teniško kulturo prevzeli po popkovni povezavi z Anglijo, travnata igrišča predstavljajo manj kot 1% vseh igrišč. Večinoma so v ekskluzivnih, zaprtih klubih, kjer leta članarina stane tudi 12.000 USD, le na peščici lokacijah pa so na voljo tudi splošni javnosti. V Newportu, kjer takoj po Wimbledonu poteka ATP turnir, na igriščih, ki so prvotno gostila odprto prvenstvo ZDA, ura stane 90 USD. Belgijski profi igralec Olivier Rochus, ki je tam imel zelo dobre rezultate, mi je povedal, da je igra na teh igriščih prava komedija, da pač ne moreš predvideti, kako se bo žogica odbila. Tenis na travi lahko igrate v ZDA med drugim v East Hamptonu na Long Islandu, na Floridi v Saddlebrook Resortu pri Tampi, kjer so igrišča postavili pod nadzorom slavnega avstralskega trenerja Harry Hopmana, ali v Fisher Island Clubu, v Biscayne Bayju, južno od Miamija. Najbolj liberalen odnos do travnatih igrišč v ZDA pa imajo zabitem kraju v Baker Cityju v Oregonu, kjer pri lokalnemu zlatarju Donu McLuru lahko najamete uro tenisa na enemu od štirih travnatih igrišč za borih 20 USD. Ta igrišča veljajo za pravo posebnost, saj so nastala z jasnim namenom, da bi se širila kultura igranja na travnatih teniških igriščih.
In nikar ne mislite, da je travnata teniška igrišča enostavno najti v Angliji, še zlasti ne v Londonu, kjer boste bistveno lažje kot travnata igrišča, zlahka najeli igrišča na navadnem asfaltu, ki vam bodo namučila hrbtenico, zgulila žoge in zmlela podplate športnih copat. Eden redkih pravih teniških klubov s travnatimi igrišči je Queen's Tennis Club, ki je, seveda, zaprtega tipa, oziroma tam ne moreš igrati če te ne povabi član kluba. V Angliji so travnata teniška igrišča bistveno bolj dostopna v sklopu univerzitetnih športnih centrov.
Alexander Park pod 40
Trava je izvirna podlaga za teniško igro, kot jo poznamo danes. Navsezadnje tudi sama igra je v imenu sprva vsebovala besedo lawn – travnik. Ko se je iz igre jeu de pomme, katere zametki so v 12. stoletju v Franciji, kjer se je igra med plemstvom razvila v popularen dvoranski šport, konec 19. stoletja v Birminghamu v Angliji razvil tenis na zunanjih igriščih, je ta novi šport, ki so ga tako kot druge športe igrali na travnikih, dobil ime lawn tennis in se je tudi pri poimenovanju vzpostavila razlika v primerjavi s t.i. izvirnim (dvoranskim) real tennis-om.
Kljub globalnemu pomanjkanju teniških igrišč na travi, obstaja en kraj z nepreglednimi zelenimi travniki, skrbno urejenimi in zgledno pristriženimi, na katerih se ljudje predajajo številnim užitkom. V tem mestu travnatih teniških igrišč ne manjka. Gre za Perth, glavno mesto Zahodne Avstralije, kraj številnih superlativov.
Perth, ki po številu prebivalcev sodi na četrto mesto v Avstraliji, po nekaterih analizah velja za najbolj izolirano mesto v svetu, saj njegovo prebivalstvo presega seštevek prebivalstva preostalega dela Zahodne Avstralije, zvezne države Northern Territory in tistega dela Južne Avstralije, ki leži zahodno od Adelaide. Število prebivalcev Pertha se ocenjuje na dobrih 1.660.000 ljudi. Njemu najbližje mesto s populacijo 500.000 ljudi je prav Adelaida v Južni Avstraliji, ki je od Pertha oddaljena 2104 kilometrov. Perth je od Sydneyja oddaljen 3291 km, od Brisbana 3604 km in od Canberre 3106 km, zato je de facto bližji Jakarti v Indonezijji, od katere je oddaljen nekih 3000 kilometrov, in Dili, glavnemu mestu Vzhodnega Timorja, od tega je oddaljen nekih 2785 kilometrov. Perth se redno uvršča na lestvice najbolj primernih mest za življenje, pri čemer denimo pri Economistovi lestvici upoštevajo nekih trideset kazalcev, ki jih je razdelijo v kategorije, kot so stabilnost, zdravstvena skrb, kultura in okolje, izobraževanje in infrastruktura. Perth ima fantastično klimo. Na leto zabeležijo med 2800 in 3000 ur sonca, in je tako eno izmed mest v Avstraliji, ki so najbolj obsijana s soncem. Njegova klima se označuje za klasično Mediteransko, s poletji, od decembra do marca, ki so topla in suha s povprečno temperaturo med 25°C in 30°C, medtem ko so zime relativno sveže in vlažne s povprečno temperaturo okoli 15°C. Prebivalce poleti rešuje veter z morja, priljubljeni Fremantle zdravnik, ki piha iz jugozahoda in prinaša nujno osvežitev. Za mesto, ki je zraslo ob reki Swan, in kjer se prebivalci kopajo v Indijskem oceanu, lahko slišite tudi, da je najbolj zeleno v Avstraliji. Ne glede na to, ali je to analitično dejansko res, široko odprte zelene površine so v mestu, ki ga je 12. junija 1829 razglasil kapetan James Striling, vsepovsod.
Ne nazadnje Perth krasi še ena posebnost – je mesto z največ teniškimi igrišči na travi. Uradna svetovna statistika glede tega pri mednarodni zvezi sicer ne obstaja, zato te trditve ni moč ne potrditi ne ovreči, eno pa je gotovo - trava je osrednja podlaga teniških igrišč v Perthu. In teniške kapacitete tega mesta so zares velike.
Cottesloe Tennis Club
To, da imajo Avstralci resnično radi tenis, je prebrati v izjavi o poslanstvu njihove teniške zveze, ki se bere kot oda tenisu. »Tenis je igra in je strast, je ura zabave in je zaveza za celo življenja… tenis, to je sveže postrižena travnato igrišče in to so tudi izrisane črte v pesku na plaži…«, pesnijo Avstralci. Tennis West, teniška zveza Zahodne Avstralije, je del teniške zveze Avstralije, uradnega imena Tennis Australia, ki med drugimi nalogami organizira tudi Grand Slam Azije in Pacifica oziroma Odprto prvenstvo Avstralije. V metropolitanskem Perthu je 67 klubov, ki so del teniške zveze, od tega 63 klubov sodeluje v ligaškem tekmovanju, Pennants competition, ki poteka po različnih jakostnih skupinah. V celotni Zahodni Avstraliji imajo 188 klubov in 20.002 članov, pri čemer so, kot pojasnjuje Eleanor Mazza iz teniške zveze Zahodne Avstralije, vsi člani klubov so avtomatično tudi člani teniške zveze.
Sloviti turnir moško ženskih ekip Hopman Cup, s katerim se v Perthu začne teniška sezona in ki ga je osmislil Paul McNamee, se sicer igra v dvorani Burswood Dome, a to je zlasti zaradi visokih temperatur, ki bi bile neznosne za občinstvo, in same kapacitete prizorišča. Osrednja podlaga v Perthu je trava. V Zahodni Avstraliji je 2227 teniških igrišč, od tega jih je 717 travnatih. Perth premore dobro polovico od teh oziroma 1106, od tega pa jih je 499 na travi, kar je dobrih 45%, in infrastruktura ter ponudba večine osrednjih klubov od nekdaj temelji prav na travnatih igriščih. Za klimo v Perthu je zgovoren podatek, da sta od vseh igrišč v Perthu le dva dvoranska, in sicer na podlagi Plexicushion, v športnem centru Lords Sports Centre v delu mesta Subiaco.
Imenitno osrednje igrišče v Kings Parku
Prve naselbine v Zahodni Avstraliji so bile v Fremantlu, zato je bil tudi prvi teniški klub v Zahodni Avstraliji ustanovljen prav tam leta 1887, drugi je bil Royal Kings Park (1899), ki leži v Kings parku v centru Pertha, nato Claremont leta 1901, nato Cottesloe leta 1903, v neposredni bližini najbolj popularne mestne plaže. Teniški klub Univerze Zahodne Avstralije, UWA Tennis Club je nastal leta 1914 in prava posebnost, saj premore 14 »evropskih« peščenih teniških igrišč, kar je največ v celi Avstraliji. In vendar kljub temu, da Perth ima optimalne pogoje za igranje tenisa na najvišji ravni, se samo mesto in zahodna Avstralija trenutno ne morejo prav posebej pohvaliti z velikimi uspehi v profesionalnem tenisu. Njihova trenutno najboljša igralka je šestindvajsetletna Casey Dellacqua, ki je bila leta 2008 v finalu dvojic Roland Garrosa skupaj s Schiavone, njena najvišja uvrstitev je bila na 55. mestu. Njihov trenutno najboljši igralec je Matthew Ebden, ki se je letos prebil med 100 najboljših na svetu. Wayne Firns, član upravnega odbora teniške zveze Zahodne Avstralije, dolgoletni večkratni predsednik teniškega kluba Mount Lawley Tennis Centre in organizator veteranskega ITF turnirja, ki poteka v Mount Lawleyju v Perthu vsako leto v času božičnih praznikov, pojasnjuje pomanjkanje pomembnih rezultatov skozi dva dejavnika. »V Zahodni Avstraliji smo na eni strani žrtve geografske izolacije oziroma velike oddaljenosti, na drugi strani pa smo žrtve tiranije travnatih teniških igrišč,« pravi Wayne, ki so mu travnata teniška igrišča sicer absolutno najljubša podlaga., vendar se zaveda, da trava ima eno izrazito slabost – na njej se praktično ne da naučiti osnov teniške igre na način, ki na tekmovalnem nivoju omogoča stabilen prenos teniške veščine na druge podlage. Na travi lahko igrate vaš najlepši in najbolj navdihnjen tenis, lahko sami sebe presenetite z udarci, ki vam bodo uspeli, ampak ne morete graditi zanesljivosti in konstantnosti. V Mount Lawleyju, ki je s klubi, kot so Alexander Park, Cottesloe, Roberston Park in Kings Park, eno osrednjih in najlepših teniških središč v Perthu, načrtujejo, da bodo eno vrsto med dvajsetimi travnatimi igrišči, ki jih premorejo, spremenili v hard court igrišča. To pa predvsem zaradi otrok in učenja tenisa, in nikakor ne zato, ker ne bi želeli privarčevati pri urejanju igrišč.
Trava res potrebuje nego, ampak tega so Avstralci vajeni. Brownyn Ryan in Les Peirce, ki sta ena izmed vodilnih v klubu Mount Lawley, najemata storitve za urejanje igrišč pri Johnu Gillettu, ki skrbi za mnoga travnata igrišča v Perthu. John in njegova ekipa dvakrat na teden porežejo travo tipa »couch« na optimalnih 5mm, prav tako dvakrat na teden zalivajo igrišča, in vsakič na sveže izrišejo črte. Osnova za enostavno upravljanje kluba s travnatimi igrišči je, da je igrišč veliko, zato so klubi v Perthu večinoma ogromni lepo zravnani travniki z izrisanimi teniškimi črtami. Velika kapaciteta omogoča kroženje igrišč, ki so v uporabi, s čemer se nadzoruje obraba površine. Da mesta okoli osnovne črte in na mreži ne bi bilo bolj obrabljena od drugih delov igrišča, se črte premikajo naprej in nazaj. Vsake dve leti se trava poreže čisto do tal oziroma v primeru Pertha do peska, na katerem bolj ali manj leži celo mesto, ter se s posebnim postopkom ureja kislost tal, ki se jih posipa proti bolham, ki uničujejo korenine. Trava rabi nego, toda ne kaj dosti več kot od tega, česar bi morala biti deležna tudi naša peščena igrišča, pa to niso. V tenis klubu Mount Lawley, kjer čez zimo za razliko od kluba Cottesloe travnata igrišča zaprejo, po besedah Lesa Peircea, na letni ravni porabijo 20.000 avstralskih dolarjev za vzdrževanje dvajsetih igrišč, kar je 14.750 evrov na leto oziroma nekih 65 evrov na igrišče na mesec. Čeprav ta podatek razbija mit o dragem vzdrževanju travnatega igrišča, je treba upoštevati dva dejavnika, ki so pomembna za poln izkoristek travnatih igrišč – velikost razpoložljivega travnika in suha klima. V Perthu imajo oboje.
John Gillett med urejanjem igrišč Alexander Parka
Trava je muhasta. Ena izmed posebnosti je, da so pri odboju žogice možna številna presenečenja, zato je smiselno žogico¸ kadarkoli se to da, udariti v zraku. Trava namreč spodbuja igralca, da se premika naprej proti mreži. Na travi ni časa za spremembo prve odločitve o smeri udarca. Časa za izvedbo udarca je bistveno manj, kar je tudi dobro, kajti tenis je igra konstantnih odločitev, ki krepi odločnost pri sprejemanju le-teh. Na travi je treba izboljšati točko udarca, saj za optimalno izvedbo predpostavlja zgodnejši trenutek udarca v primerjavi z drugimi podlagami. Sleherna zamuda pri udarcu se na avstralski travi hitro kaznuje, razen če si lahko pomagate z zapestjem. Če pa želite imeti dober občutek za premikanje po travi, si je potrebno zagotoviti za travo primerne podplate, ki namesto zarez imajo čepe, ki dajejo stabilnost pri gibanju. Kljub temu, da ima svoje posebnosti, je čar trave nepopisen. Na travi se igralec ne utrudi niti približno toliko kot na drugih podlagah. Dve uri na travi od igralca zahtevata približno toliko kot ura ali petinštirideset minut na pesku. Trava je tudi bistveno bolj prijazna za telo. V prekrasnem klubu Cottesloe, odetem v zelene in bele barve, ki so ga možje iz avstralske teniške zveze pohvalili, da ima takoj za Wimbledonom najbolje urejena travnata igrišča, sem v sklopu družabnega teniškega popoldneva, t.i. social tennis-a, igral dvojice tudi z Jimom Curtinom, ki ima lepih 87 let, a je smeše udarjal kot mož v poznih petdesetih. Družabni tenis, ki je hrbtenica utripa v klubih, je nadvse fin koncept, ki spodbuja druženje ljudi, izboljšuje vzdušje in krepi družabni značaj tenisa. Na social tenis se lahko prijavijo vsi zainteresirani, tudi tisti, ki niso člani kluba. Igrajo se dvojice, pari se menjavajo na pol ure, po dveh urah sledi pavza s čajem in keksom, udeležba na dogodku, ki traja dobre štiri ure pa stane toliko kot ura najema igrišča – od 10 do 15 avstralskih dolarjev. Na teh dogodkih pride do izraza sproščeni, uglajeni in komunikativni značaj Avstralcev. Vsaka lepa poteza je nagrajena s komplimentom, ni nervoze, preklinjanja in kakršnegakoli prerekanja, kam je žogica padla. Tenis na travi zahteva precejšnjo dozo športnega vedenja in spoštovanja, kajti odtisov žogic ni, vsak igralec dejansko sodi na svoji strani. Še ena zanimivost, mreže so v Perthu nekoliko dvignjene od tal, tako da se žogica, ki je zadela v mrežo, redkeje ustavlja na sredini igrišča, in zato je manj odstranjevanja žogic iz igrišča in igra poteka hitreje.
Večer v Robertson Parku
Tenis se je začel na travi in na travi tudi danes v mnogih pogledih doseže svoj višek - v Wimbledonu, kjer je potrebno pokazati poseben splet znanja, spretnosti, agilnosti, okretnosti, iznajdljivosti, hitrih odločitev, bliskovitih refleksov, osredotočenosti, potrpežljivosti in volje, da bi igralec lahko predvidel situacije in se ustrezno odzval na nepredvidljive trenutke. Tenis na travi je sicer redek pojav, a ne bo izginil, dokler se bo igral tenis v Wimbledonu. Ob tem bo vedno obstajala tudi potreba po nekaj njegovih satelitih, pripravljalnih turnirjih. Poleg Wimbledona se pri moških profesionalni turnirji najvišjega ranga igrajo na travi v Queensu v zahodnem Londonu, na Nizozemskem v 's-Hertogenboschu, v Nemčiji v Halleu ter v ZDA v Newportu, kjer se so leta 1881 priredili prvo Odprto prvenstvo ZDA. To so le štirje turnirji od skupno enainšestdesetih. Pri dekletih se na travi igrajo trije turnirji od skupno enainpetdesetih. Tako kot marsikaj drugega, tudi to je bilo včasih čisto drugače, kajti trije od štirih slamov so bili na travi. Američani so leta 1975 zamenjali podlago v Forrest Hillsu za Har-Tru leš, zeleni pesek, ko so turnir preselili v Flushing Meadows, pa so vnovič zamenjali podlago, in sicer za DecoTurf II, Avstralci pa so zamenjali travo za podlago Rebound Ace, ko so turnir leta 1988 preselili iz Kooyonga v Melbourne Park, sam Rebound Ace pa so leta 2008 zamenjali za Plexicushion Prestige. Zakaj vsa fama okoli trave, če ta podlaga izginja? Povzdigovanje trave ni pretirano. Glede na to, da je tenis šport za celo življenje, je trava najbolj zanj najbolj primerna. Naravna in mehka, sklepom najbolj prijazna igrišča omogočajo aktivno rekreativno igranje tenisa do pozne starosti. Poleg žogice, ki je osrednji povezovalni element, trava povezuje tenis z drugimi veliki športi, ki navdihujejo in navdušujejo, kot so denimo nogomet, golf in ragbi. Trava blagodejno učinkuje tako na telo kot na dušo. Ne le, da je dobra za mišice in sklepe, na travi počivajo celo oči. Med ljudmi in travo obstaja neka naravna povezanost. Travnate površine na ene lahko učinkujejo pomirjevalno, druge pa lahko razveselijo in spodbudijo k brezskrbni aktivnosti. Za to, da začutite kanček veselja, ki ga daje travnato teniško igrišče, je dovolj, da se v teniških copatih sprehodite po igrišču. Že prvi občutek, ki ga dobite, bo pojasnil vso razliko med travo in z raznimi drugimi podlagami, pojasnil bo tudi razliko med travo in peskom, sicer drugo plemenito teniško podlago. Gre za občutek veselja, čistega teniškega veselja. Privoščite si ga. Vsaj enkrat.
Pogled na center Pertha iz Kings Parka
Nekaj naslovov za dober tenis na travi v Perthu
http://www.mtlawleytennis.com.au/
http://www.alexanderpark.com.au/
http://cottesloetennis.com.au/
http://www.tenniscentral.com.au/
pripravil: Terens Štader
foto: Terens Štader (slike so avtentične)
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji